Narava je zmagovalka:)

Nekdo anonimen je prosil, naj povečam frekvenco objav. Sicer je res, da se zadnje čase bolj izogibam internetu in se posvečam sebi oz. delu, ampak naj še za tiste, ki nimajo poleg facebooka in youtuba še kaj drugega početi, napišem kakšno po moje:))

Osebno mislim, da je meditacija najboljše zdravilo za vse. Dokazano pri meni.. gre počasi ampak GRE! Vržte vse tablete stran, treba bit tu in zdaj.

Všeč mi je zmagovalna pesem Eme 2012. Taka kar vredu, pa še Eva Boto je res posrečeno dete bi se reklo:) njen glas je tako specifičen in odličen da... sploh nimam besed.

Uff novica... Preselila sem se v Dijaški Dom Vipacco in je res odlično. Mam eno najboljših cimer, Martino, ki se neprestano smeji in to blagodejno vpliva name ter na cel dijaški dom po moje, saj izžareva pozitivo do 100 :) Hvala Martina.
In pa seveda, Vipavska dolina, Vipava kot taka, res en najlepših krajev Slovenije, ki zelo spominja na Toskano.
Še posebej, ko greš ob lepem in toplem vremenu na Stari Vipavski Grad in podoživljaš otroška leta polna gozdnih dogodivščin, ko postaneš eno z naravo in najdeš samega sebe, svoje korenine, ki jih ne najdeš za zvezki, šolskimi klopmi in internetom....ko tečeš po gozdu in se dotikaš vsega kar JE in biva v njihovi popolnosti. Ko plezaš po kamenju, ko se opraskaš ob vejo, ko se uležeš na travo... občutkov se ne da ubesedit, ker spet... omejijo bistvo:)

Dovolj kontemplacije za en mesec ;) mogoče pišem prej, če mi bo kdo spet zatežil in če bom imela kaj pisati:)

Si zasluži.

Mislim, da se moram opravičiti prijateljici zaradi nečesa (čeprav sem se ji že večkrat, ampak se še vedno počutim slabo), zato objavljam njeno pesem, ki me vedno sprosti in mi da upanja (Hvala ti!) in tako želim, da tudi drugim, ki to berete, polepša svet in da spoznate, da jutranja kava resnično diši, da je za oblaki vedno sonce in da nikoli niste sami.

...ob zarji te z nasmehom pozdravi

 in s tabo uživa ob jutranji kavi.
S teboj se smeje prigodam skupaj preživetim
  in čudovitim trenutkom v spomin ujetim.
   Njegov nasmeh polepša dan,
                     poljub,
                     objem
                 in topla dlan.
           In se počutiš - nisi sam!
          Vedno je prijatelj
                                         tam.

                                                                                                             (By B.)

Um kot opica.

Upam da bo ta članek komu v pomoč ali pa zgolj za informacijo.

Meditacija dela čudeže.

Odkar sem se lotila prebirati Shunryu Suzukijevo knjigo "Zen mind, beginner's mind" (med iskanjem spodnje slike sem naletela na informacijo, da je ta knjiga ena izmed najljubših knjig Steva Jobsa) , sem si dovolila spremeniti način življenja in se posvetiti meditaciji večkrat dnevno, da si prečistim um oz. ga za začetek utišam. Do sedaj sem delala površno in ni obrodilo sadov. Vsaka šola je dobra.
Čeprav je knjiga v angleščini, mojster Suzuki na zelo enostaven in berljiv način opisuje tehniko Zazen meditacije, kako kontrolirati um, o umu samem, razsvetljenosti itd...

Poanta meditacije je osredotočanje na dih brez da bi ga mi kontrolirali ampak ga samo opazujemo takega kot je. To je najvažnejše.

Vse stvari, ki pridejo v um, lepe, slabe.. pusti naj pridejo, naj grejo, še vedno si osredotočen na dihanje. Na nek način moraš biti hvaležen za vse muke, želje ki skačejo v umu. Lahko bi rekli, da so stvari, zaradi katerih trpimo, nekakšen sovražnik... sovražniki so tu, da nas utrdijo v potrpežljivosti. Zato jim moramo biti nadvse hvaležni, čeprav je to kdaj skoraj nemogoče. Ampak zakaj ne bi vsaj poskusili?:)


Celo sama misel o razsvetljenju, pričakovanju popolnega miru ne sme biti prisotna med meditacijo, ker to je nerazumevanje bistva... spet je vse samo misel.

Kako zelo enostavno se vse skupaj zdi.
Mogoče za začetek ni tako, potem pa je vse lažje, zatorej je vredno vaditi.

Rada vas imam vse.

Kons. 22

Neka mlada mična gospodična po imenu Barbara (ki rada peče fantastične sladkiše - oh, kako nevmesno, ampak sem se pač odločila za malo reklame) je izrazila željo, da objavim mojo pesem v obliki Kons-a.

In sicer: 

Raj?

Zakaj?

Težko?

Nebo..

Mene?

Tebe?

Koga?

STONOGA!!!

To bi bilo za danes vse dragi moji bralci, ki vas je toliko, kot rib v Senožeškem bajerju.

Seos!

Bel čudež

Zadnji mesec, par tednov razmišljam o ljudeh, o mišljenju... le kaj bi to sprožilo- Knjiga Dalai Lame. Kako sem se odločila ravno za nakup njegove knjige? Predvsem zato, da si uredim in spremenim življenje. Prebrala sem že kar nekaj duhovnih knjig in vsaka me po svoje privlači. Vsaka pa sporoča isto: Jaz sem, ki sem; Nisem to kar sem bil, kar bom, ampak sem to kar sem ZDAJ...

Večina ljudi se nikakor ne more "spraviti" v sedanji trenutek.. Seveda je to smešno, saj v njem so že!! Samo misli jim preplavljajo našo bit, ki je zavest.. da jo občutiš, nam slavni spiritualci (Echkart Tolle, Jezus, Buda, Mooji, Dalai Lama..) podajajo veliko načinov za dosego. Doživetje bitja je.. neverjeten trenutek. 

Glede razmišljanja... lahko smo veseli, da imamo možnost uporabe razuma. Ampak zakaj ga uporabljamo nepravilno?! Zakaj sovraštvo, zavist, zamere, žalost, depresije, stres? Ker to je najlažje počet. Ljudje po svoje radi trpimo, ker smo tako zelo navezani na negativne vzorce, ki so nam jih ustvarili mediji, okolica... Tako zelo imamo radi novice, ki poročajo o napadih, smrtih ipd... ko slišimo nekaj pozitivnega, se pogostokrat niti ne zmenimo za to... Našo programsko opremo bi bilo treba zamenjati oz nadomestiti z novo, pozitivno!

Gledati na probleme iz druge perspektive.. le kako? 

Naj podam primer: 

Čisto šolska situacija.

Dijak #1: ojojj danes me vpraša angleščino!!! Sigurno dobim 1 ker NIČ NE ZNAM, kaj če me vpraša tisto, pa tisto in še tisto, potem res zabijem... (na koncu tak dijak običajno dobi oceno 4,5... )

                                 

Dijak #2: Danes me vpraša angleščino. Koliko znam, mi bo povedala profesorica in še sreča, da imam nekoga, ki angleščino res zna in me lahko oceni, da tudi sam pri sebi vidim, koliko mi npr. manjka, koliko sem napredoval.

Gledišče dijaka #2 se nam ne zdi "domače", ker smo programirani drugače. Ponavadi rečemo: ma kaj si zmešan, tista profesorca je itak čudna in nevem kaj... evo, spet... Zakaj ne bi npr pomislili: profesorca je lahko takšna in drugačna, AMPAK lahko pa da je dobra mati, kuharca, prijateljica... Vedno ciljamo na negativne točke, vedno IŠČEMO negativno in se nam niti malo ne da pomisliti na dobro. (niso vsi taki)

Vsekakor pa ni vse negativno, sam malo drugače moramo obrniti misli... saj bo ;)

Gremo vsi skupaj polepšat svet, ugasnimo TV-je, radie in vrzimo stran vse časopise in revije.

Zakaj bi morali biti zmedeni? Zakaj bi morali delati, kar nam ONI govorijo?

Hey, time to wake up, huh?! ;)))

... anyway... Thank God everything is just an illusion:))

Pesem Pariza

Predstavljam vam svežo pesem, ki ilustrira vtise Pariza.

Pariz, mesto kiča. 
Za dušo ni močnejšega biča. 
Zlato zlato zlato. 
Brez tega ne bi šlo. 


Vse narave človeka 
Sveto je zlato
Rdeče so vonjave 
Bitja strganih oblek. 


Ne čutim duše. 
Kričeča zgodovina 
zlita v podobe, 
Še tla so mi čistejša.

Naj vas ne preseneti preveč moj pogled na Pariz.
It's just an art.

Brez posebnega naziva.

Lahko bi rekli, da je ta pesem napisana modernistično(?) (neki podobnega:) skratka, svobodno. Tok zavesti.

____________________________________
Takrat vidim samo nebo, ki sega daleč v neskončnost.
Tako prijetno te mir objema. V brezčasju.

In izlije se ljubezni potok.
In potopim se v miru ocean.
In iz mene bruha radosti vulkan.
In misel je le nemi otok.