Je alkohol predpogoj za dober žur?

Nimam nič proti alkoholu. Res ne. Meni je kak dober refošk ali teran izredno všeč, pa tudi kako »pale ale« pivo, aperol špric.. Okusi teh pijač so mi res dobri. Ampak na žalost tega ne morem spit več kot pol deci, ker moje telo ne prenaša več in drugi dan nisem ok. Preferiram treznost, ker ne rabim se ga napivat, da sem lahko odbita in se mam fantastično. 

Danes bom pisala nekaj malega o pivski mentaliteti, ki je tako zelo razširjena ne samo na slovenskem, ampak je kar pogosta povsod po svetu. Pisala bom moja opažanja in skromna mnenja.

Iz izkušenj lahko povem, da alkohol še zdaleč ni predpogoj za kvalitetno, dobro druženje, žur. Sem doživela že fantastična druženja, ko smo bili vsi v družbi trezni. Zdaj slišim nekoga reči: » Ja ma če bi še kaj spili, bi bilo še boljše«… Hahahaha..!!!!!!!

»Pa naroči sok!!«

»Ma kaj mi bo sok…«

Da se večina ljudi sprosti, se ma FUL fajn (ker drugače se očitno ne moreš met), zbeži pred sabo in svetom, se opogumi za pristopit do nekoga, ki mu je všeč, potrebuje deci dva, tri, štiri… vina, piva, ustne vode ipd… Škoda. Tak je na žalost genski zapis kulture. Ampak to ni noben izgovor.

Raje, kot da me kdo cel gumijast osvaja, raje vidim, da je malo sramežljiv – bolj prikupno je pa še smrdi mu ne iz ust (razen če ni lačen.)

Ko pride kak večji dogodek, poroka... tudi če kdo celo leto nič ne spije, tam se pa mora napit ko krava! Hm... sprašujem se, če se res mora.

Velikokrat se tudi dogaja, da pivci posiljujejo druge s tem, da naj pijejo... ne bom pozabila primera, ko so na neki dekliščini silili pit bodočo nevesto, čeprav se ni čutila, da bi pila. "Pa deej moraš dej, kaj je zdej to!". Hvalabogu je ona vztrajala pri svojem.

Najbolj smešno in žalostno obenem mi je, ko mladi nimajo neke meje in se ga napijejo do konca in rečejo: »Kdaj, če ne zdej?« 

Žurat vsak dan (sploh poleti), spat premalo, spit 10 kav in še kak redbull, ko kava ne prime več…Pa še ful se hvalijo s tem!! Pritiskat na žlajfe in gas istočasno. »Zdej še lahko to delam…« In potem jih vidim, ko ne vidijo več smisla v življenju in kaj bi sami s sabo, ne vedo, kaj jih veseli in zdravstveno niso stabilni. Veselijo jih sam še žurke in pitje.. da s tem pozabijo, zakaj so tu.

Najbolj zmagovalne pa so kakšne pesmi na t.i. šagrah, ki še spodbujajo pitje. Bravo...

Ne govorim, da ne smemo kaj spit, ampak da bi bilo dobro do ene meje.. do meje, ki jo telo pove. In ko telo pove KDAJ lahko kaj spijemo (na žalost pa največkrat spijemo, ker moramo… zaradi drugih! – ker drugače ne bomo sprejeti)

Ampak mi poslušamo svoje telo? Ah zakaj bi… Ko vse čute utišaš s svojo pametjo, ki govori, da je vse v najlepšem redu.

Dober primer prekomernega pitja so tudi glasbeniki, ki NUJNO MORAJO kaj spit (šteko piva al pa 2 deci Jacka) preden gredo na oder, za inspiracijo, da zdržijo, za dober feeling, ker »Če ne nisi taprav glasbenik«. To je res vcepljeno globoko v kolektivno zavest opažam..

Hvalit se s tem, koliko praznik buteljk Jacka je ostalo v backstagu, kolko si naslednji dan zmačkan.. Jaz v tem RES ne vidim smisla. A si s tem frajer? Oboževalke se lepijo nate, »kok je huud ooojooooj, se mi je podpisal na dekolte!« Jaz s takim glasbenikom še na kavo ne bi šla. On pa kave seveda ne bi pil.

Bodite srčni in pametni ;)