"Zakaj fosili na biopsihologiji?" in naši interesi.
Malo ljudi zares posluša svoj notranji glas. Zakaj?
Zato, ker je večino strah tvegat in zaživet svoje sanje, ker živijo v sistemu, ki jih ima pod kontrolo ter jim zagotavlja »varnost« čeprav so na koncu zares nesrečni, radi bili pisatelji, pa si ne upajo imeti pisala in papirja. Malo ljudi si dejansko dovoli oz. so priravljeni imeti to, kar si zares želijo. To so ljudje, ki ne poslušajo drugih. Kako jim zavidam!!
Ponavadi slišim iz vseh koncev: »Moraš naredit ta faks«, »Moraš si najti službo«, moraš to in moraš ono… jaz priznam, da se kot večina bojim tvegat, ker sem vpeta v ta sistem. Na faksu vidim veliko študentov, ki se dolgočasijo (skupaj z mano seveda), ki ne zmorejo biti pozorni na snov, ki jih sploh ne zanima in ne briga (tudi mene na biopsihologiji ne zanimajo fosili in vsi se bomo vekomaj spraševali, kaj imajo veze s to smerjo) in sopihajo, se igrajo s telefončkom ali rešujejo križanke. Jaz ponavadi berem knjigo ali pa se družim s sošolci, s katerimi se skupaj poskušamo spominjati kaj od včerajšnjega žura. Na predavanja ne prihajamo pogosto, na obvezne vaje pa moramo priti, da se podpišemo in potem obsedimo s prej napisanimi dejavnostmi.
Ponavadi slišim iz vseh koncev: »Moraš naredit ta faks«, »Moraš si najti službo«, moraš to in moraš ono… jaz priznam, da se kot večina bojim tvegat, ker sem vpeta v ta sistem. Na faksu vidim veliko študentov, ki se dolgočasijo (skupaj z mano seveda), ki ne zmorejo biti pozorni na snov, ki jih sploh ne zanima in ne briga (tudi mene na biopsihologiji ne zanimajo fosili in vsi se bomo vekomaj spraševali, kaj imajo veze s to smerjo) in sopihajo, se igrajo s telefončkom ali rešujejo križanke. Jaz ponavadi berem knjigo ali pa se družim s sošolci, s katerimi se skupaj poskušamo spominjati kaj od včerajšnjega žura. Na predavanja ne prihajamo pogosto, na obvezne vaje pa moramo priti, da se podpišemo in potem obsedimo s prej napisanimi dejavnostmi.
Veliko študentov ima druge interese (glasba, risanje, pisanje, hrana..) kot pa faks, kateri jih sploh ne zanima. Ampak gredo študirat zaradi staršev (ti imajo žal največji vpliv), pa zaradi konkretne službe na koncu (nikjer ni ravno rečeno da jo sploh dobiš), ker »moraš pač nek faks imet narejen« oz. imet en papir, da boš »lažje dobil službo«… mislim, da je to totalna zguba časa in mladosti, če tako razmišljamo. Če hodimo na faks, ker nas res veseli vsaj 90% predmetov, potem je druga zgodba. Kasneje bomo tudi iskali vse več obšolskih dejavnosti, ki se povezujejo s študijem, kjer se lahko dobi izkušnje ipd. In zakaj nekateri ne hodijo na tisti fax, ki jih dejansko zanima? En razlog so spet starši v smislu: »Če greš na umetniško, filozofsko.. boš luzer, ker boš slabo plačan oz. ne boš dobil službe, zato raje pojdi za računalničarja, zdravnika, arhitekta…«… saj ne, da so pri zadnjih dveh tudi težave z iskanjem službe. Tako rečeno, povsod je problem če pogledamo pesimistično. Ampak če te neka smer res zanima, boš našel službo, delo, ker boš rad raziskoval to področje.
Tako da… ljudje, vzemite se v roke, delajte kar vas veseli, kar ste vi... če ne morete nonstop, pa vsaj malo, da se bo vaša duša smejala in prav rada bi vas videla žareti od sreče! Ne pustite, da vam drugi ljudje, ko rečejo, da ne smete in ne zmorete, ter mediji, ki govorijo, kako popolni morate biti in preusmerjajo pozornost na bolane stvari, itd... pijejo vašo energijo! Ignorirajte.. zmanjšajte pomembnost tudi stvarem, ki so vam zares pomembne.. ker tako boste ohranili energijo in mir v sebi in svari se bodo same odvile v pravo smer ;)
Naj vam bo postlano s pivom in arašidi! ;)
Komentarji
Objavite komentar