Pesem Pariza

Predstavljam vam svežo pesem, ki ilustrira vtise Pariza.

Pariz, mesto kiča. 
Za dušo ni močnejšega biča. 
Zlato zlato zlato. 
Brez tega ne bi šlo. 

 Vse narave človeka 
Sveto je zlato
Rdeče so vonjave 
Bitja strganih oblek. 

 Ne čutim duše. 
Kričeča zgodovina 
zlita v podobe, 
Še tla so mi čistejša.


Naj vas ne preseneti preveč moj pogled na Pariz.
It's just an art.

Komentarji

  1. bArbara sLukan25. oktober 2011 ob 11:41

    ma ej!..meni je super kul..mislim...halooo!?!?!?!..si čist popouoma zajela bistvo, draga moja nastja:D..dej objavi kons!:D

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Je alkohol predpogoj za dober žur?

Slika
Nimam nič proti alkoholu. Res ne. Meni je kak dober refošk ali teran izredno všeč, pa tudi kako »pale ale« pivo, aperol špric.. Okusi teh pijač so mi res dobri. Ampak na žalost tega ne morem spit več kot pol deci, ker moje telo ne prenaša več in drugi dan nisem ok. Preferiram treznost, ker ne rabim se ga napivat, da sem lahko odbita in se mam fantastično.  Danes bom pisala nekaj malega o pivski mentaliteti, ki je tako zelo razširjena ne samo na slovenskem, ampak je kar pogosta povsod po svetu. Pisala bom moja opažanja in skromna mnenja. Iz izkušenj lahko povem, da alkohol še zdaleč ni predpogoj za kvalitetno, dobro druženje, žur. Sem doživela že fantastična druženja, ko smo bili vsi v družbi trezni. Zdaj slišim nekoga reči: » Ja ma če bi še kaj spili, bi bilo še boljše«… Hahahaha..!!!!!!! »Pa naroči sok!!« »Ma kaj mi bo sok…« Da se večina ljudi sprosti, se ma FUL fajn (ker drugače se očitno ne moreš met), zbeži pred sabo in svetom, se opogumi za pristopit do nekoga,
Preberite več

And about jealousy...

Slika
Sošolka K4145 je predlagala, naj delim nekaj o "Ljubosumju".. z veseljem ji bom ustregla. ;) Pa začnimo. Kaj je ljubosumje? Definicije ne bom napisala, ker… kdo bo bral definicije, vsi smo jih siti. Saj vsak pri sebi ve, kaj to je! Ena res nadležna stvar.. In kako se kaj soočate s tem? Zase vem, da se še ne znam ravno najbolje. Največkrat se trudim biti ne-ljubosumna… ampak kako se lahko sploh trudiš biti ne-ljubosumen, ne-žalosten, ne-jezen, vesel…?  To zahteva dosti dosti truda, notranje discipline, da postaneš mojster. In dosti energije porabiš, če se upiraš tem neprijetnim čustvom. Težko se je prisiliti oz. se prepričevati, da si "top shit" (nadvse imenitno), če se počutiš res samo »shit« (res slabo). Najboljše, da sprejmeš (si priznaš da si ljubosumen in si to dovoliš), opazuješ, se umakneš od situacije, če je možno, oz. to je najboljše... ja, VEM, da je težko! Jaz se ne bom več trudila bit ne-ljubosumna. Predlagam vam isto. (to velja za vsa čustva, en
Preberite več

Ga polomiš, se pojedaš.. in greš dalje.

Slika
Vsaka šola nekaj stane… in ja res je. Ko začneš prijateljevat z res dobrimi ljudmi.. in potem ga polomiš, ker si prikrival.. ampak mogoče dobronamerno.. da ne bo ognja v strehi in še večje štale, ker štala je že tako al tako bila. Čeprav se je težko pretvarjat, da je vse uredu in se družit normalno. In zaboli, ko ta določena oseba (dajmo ji ime Jana) zve, kaj si ji prikrival. Auč! In da ti še nekdo reče, da bi bila Jana neumna, če bi mi dala še eno priložnost.. potem se res počutiš najbolj grozen človek na svetu. Ampak… ne sekiram se več. Kaj se je zgodilo?!  En teden sem se res res pojedala za to in obžalovala, se zjokala, bla jezna nase in komaj delala na šihtu, se Jani opravičila in priznala da sem nardila res grdo stvar in ji obrazložila, zakaj ji nisem povedala takoj, če smo že kolegi... nima veze. Po enem tednu, zgleda da se je nekaj premaknilo v meni. Ležala sem na kauču in nikakor nisem mogla pridet k sebi glede tega in še nekaterih stvari. Na kar je prišel mom
Preberite več