Ljudje pridejo in grejo. Hvala!

Zanimivo, kako se stvari razpletejo, obrnejo… ljudje pridejo in grejo.

Za vsakega, ki je prišel v moje življenje… ja… moram rečt, da sem hvaležna, tudi če se mi je samo nasmejal in ga nisem nikoli več vidla ali če mi je reku »Je** se!«. Do zdaj tega nisem čutila. Je težko si kar rečt: »Zdej bom pa hvaležna za vsakega«. Moraš pridet do take točke. Še posebej nam je čudno bit hvaležen za tiste, ki nas razočarajo, uničijo, ampak ravno od njih se DEJANSKO največ naučimo… oz spoznamo marsikaj od sebe… Npr. da si nekam preveč silil, da si od nekoga preveč pričakoval, da si v nekaterih vidu preveč idealne ljudi, da se ne postaviš nič zase, da se preveč prilagajaš in se jim hočeš prikupit… To nas uničuje itak... da ne rečem, da pozabljamo biti hvaležni za tiste, ki nam dejansko dosti dajejo, a mi tega ne opazimo oz. nam je samoumevno.

Dobro se je imet rad... in pustit družbo ki ti ne ustreza. Tudi če te ne vem kaj še vleče tja, ne it, če veš, kakšen udarec bo sledil oz. da se dejansko ne boš počutil dobro v družbi.. (dostikrat je tako, da od jih ponavadi rabiš samo potrdilo, da si manj od njih)… ampak tolko drugih ljudi je še okoli tebe ki so na isti valovni kot ti, da adijo…

V enem tednu se je pri meni dosti stvari spremenilo. Glede na to, da sem se prejšni vikend sestavljala zaradi dejanj nekaterih ljudi, sem kaj kmalu udarila po mizi, vidla »kolko je ura«, se ne pustila "je**t u glavo" in začela na novo. Najprej sem seveda rabila čas zase in sem MORALA bit popolnoma sama.. potem pa se začela družit z ljudmi, s katerimi rastem in ne stagniram, tudi z bolj starejšimi. Spoznala sem osebo (čeprav sem že več takšnih, ampak zgleda da je bil njen pristop pravi zame), ki mi je pokazala, kako se ŽIVI, in mi dala resno za razmišljat.. seveda dela kar jo veseli, sebe sprejema takšno, kot je… in tako žari, da se človek kar takoj »zaljubi« v njo in se ti takoj prikupi. Zdraven sem se počutila najprej malo slabo.. ampak potem so se še meni prižgale iskre v očeh in se veselila vsega. In s takimi ljudmi se je vredno družit (če lahko).

Seveda pa previdno z vsemi ljudmi, tudi če delujejo še tako super, top shit, mega blabla… !! Dostikrat bi se na vsak način radi družili s sveže spoznanimi super ljudmi, ampak ni dobro hitet.. lahko se na koncu izkaže, da dejansko skupaj ne funkcioniraste dobro.

Nekateri ljudje so tu tudi samo zato, da ti pokažejo, kaj zamujaš, kako se živi, ni pa potrebno se družit z njimi (včasih se pač ne moreš)… Se ti pa vtisnejo v spomin, ti dajo za mislit... in takrat rečeš "JA.. tudi jaz se bom potrudu bit tako ŽIV!"

Torej..

res hvala VSEM za vse! ;)