Kotiček tete Nastje

Zanimivo, kako se stvari razpletejo, obrnejo… ljudje pridejo in grejo. Za vsakega, ki je prišel v moje življenje… ja… moram rečt, da sem hvaležna, tudi če se mi je samo nasmejal in ga nisem nikoli več vidla ali če mi je reku »Je** se!«. Do zdaj tega nisem čutila. Je težko si kar rečt: »Zdej bom pa hvaležna za vsakega«. Moraš pridet do take točke. Še posebej nam je čudno bit hvaležen za tiste, ki nas razočarajo, uničijo, ampak ravno od njih se DEJANSKO največ naučimo… oz spoznamo marsikaj od sebe… Npr. da si nekam preveč silil, da si od nekoga preveč pričakoval, da si v nekaterih vidu preveč idealne ljudi, da se ne postaviš nič zase, da se preveč prilagajaš in se jim hočeš prikupit… To nas uničuje itak... da ne rečem, da pozabljamo biti hvaležni za tiste, ki nam dejansko dosti dajejo, a mi tega ne opazimo oz. nam je samoumevno. Dobro se je imet rad... in pustit družbo ki ti ne ustreza. Tudi če te ne vem kaj še vleče tja, ne it, če veš, kakšen udarec bo sledil oz. da se dejans...

Malo ljudi zares posluša svoj notranji glas. Zakaj?  Zato, ker je večino strah tvegat in zaživet svoje sanje, ker živijo v sistemu, ki jih ima pod kontrolo ter jim zagotavlja »varnost« čeprav so na koncu zares nesrečni, radi bili pisatelji, pa si ne upajo imeti pisala in papirja. Malo ljudi si dejansko dovoli oz. so priravljeni imeti to, kar si zares želijo. To so ljudje, ki ne poslušajo drugih. Kako jim zavidam!! Ponavadi slišim iz vseh koncev: »Moraš naredit ta faks«, »Moraš si najti službo«, moraš to in moraš ono… jaz priznam, da se kot večina bojim tvegat, ker sem vpeta v ta sistem. Na faksu vidim veliko študentov, ki se dolgočasijo (skupaj z mano seveda), ki ne zmorejo biti pozorni na snov, ki jih sploh ne zanima in ne briga (tudi mene na biopsihologiji ne zanimajo fosili in vsi se bomo vekomaj spraševali, kaj imajo veze s to smerjo) in sopihajo, se igrajo s telefončkom ali rešujejo križanke. Jaz ponavadi berem knjigo ali pa se družim s sošolci, s katerimi se skupaj posk...

Ko me pogleda nekdo, ki mi je zelo zelo všeč (tudi če ga vidim prvič v življenju), me rahlo do preveč podere vse skupaj (tudi če traja sekundo… če pa se še pogovarjam z njim, sem pa z eno nogo praktično skoraj v grobu)… zamajejo se mi tla pod nogami, ne znam se obnašati, izgubim energijo in samo čakam, kdaj bom padla po tleh in s kotičkom očesa iščem oporo. In kako težko je potem priti k sebi in se spomnit dihat nazaj! Ko me pogleda nekdo, ki se mi lepo nasmehne, vzpostavi prijazen stik z mano.. se počutim sprejeto, ljubljeno.. in kar veselo da živim! Zraven njega se počutim to, kar zares sem! ....Vam je to kaj znano? Mogoče gre pri prvem primeru malenkost za pretiravanje, ampak ni daleč od resnice! Sprašujem se, kaj je toliko v teh pogledih, v očeh. Ali res povejo veliko, če ne vse? Se res v njih skriva vsa skrivnost, čar? Kaj za vraga je ta energija, ki seva iz oči, ki si je ne znamo razlagati?! Na slikah pogledi niso tako čarobni, kot v živo. Resnično so prava ugank...

Sošolka K4145 je predlagala, naj delim nekaj o "Ljubosumju".. z veseljem ji bom ustregla. ;) Pa začnimo. Kaj je ljubosumje? Definicije ne bom napisala, ker… kdo bo bral definicije, vsi smo jih siti. Saj vsak pri sebi ve, kaj to je! Ena res nadležna stvar.. In kako se kaj soočate s tem? Zase vem, da se še ne znam ravno najbolje. Največkrat se trudim biti ne-ljubosumna… ampak kako se lahko sploh trudiš biti ne-ljubosumen, ne-žalosten, ne-jezen, vesel…?  To zahteva dosti dosti truda, notranje discipline, da postaneš mojster. In dosti energije porabiš, če se upiraš tem neprijetnim čustvom. Težko se je prisiliti oz. se prepričevati, da si "top shit" (nadvse imenitno), če se počutiš res samo »shit« (res slabo). Najboljše, da sprejmeš (si priznaš da si ljubosumen in si to dovoliš), opazuješ, se umakneš od situacije, če je možno, oz. to je najboljše... ja, VEM, da je težko! Jaz se ne bom več trudila bit ne-ljubosumna. Predlagam vam isto. (to velja za vsa čustva, en...

Konec je prvega izpitnega obdobja :)  Priznam, da sem ga delala bolj z "levo roko" in čeprav naj bi bila ubistvu levičarka, to lahko pomeni, da... ma nič ne pomeni.  Ne vem, če sem lahko ponosna na to, ampak po končanem zadnjem izpitu sem takoj šla s kolegicami proslavljat konec izpitov (3 bari, v vsakem deci vina). Ni dosti ne... ampak glede na to, da sem na dieti in nisem pila alkohola že kar nekaj č asa , so mi noge že po prvem kozarčku malce opletale in kolegice so se že držale za glavo...Iz tega sklepamo, da verjetno res ne rabiš dosti, da me napiješ. ;) Drugače me pa prav res preseneča, da se po novem z nekaterimi ljudmi sploh ne pozdravim več in me ignorirajo. Ma tudi prav...  Ste bili kdaj v taki situaciji? (Podobno se kdaj zgodi tudi  med  prijatelji - to pomeni  alarm , saj jim je prijateljevanje z vami že preveč samoumevno in potrebno je ukrepati.) Torej, to zna biti precej čudno in nelagodno in ponavadi malo zaboli, če pride nekdo t...

Ma zadnje dneve dosti razmišljam. Ne vem, če je to ravno zdravo, ker baje bolj ko razmišljaš, bolj "stojiš slabo". Mogoče sem pa prvič v življenju začela zares "razmišljati". Verjetno bo kriv EMŠO oz. za tiste ki ne razumete - starost... in modrost kar vre iz mene!! Yea of course Nastja, Get a life! ;) Mislim, da res potrebujem družbo, kjer  (sicer tu je dosti odvisno tudi od mene ja...)  lahko brez strahu povem svoje mnenje, kjer se poslušamo, je razumevanje, kjer se da lepo pogovarjati, kjer vlada poštenost, prijaznost in kjer ni otročjih, neprimernih in neodraslih komentarjev v določenih situacijah. Seveda človek mora biti kdaj otročji in "neodrasel". To je celo zdravo! Ampak ko je nek problem na dlani, ko se je treba resno pogovorit.. nekateri prav radi zbežijo ali se hočejo na vsak način izogniti pogovoru, nekateri težijo, drugi hočejo vse spraviti v šalo, nekateri nočejo poslušat sploh! Žalostno je tudi, da se moram kdaj spustiti na nižji nivo, da ...

Pesem, napisana julija 2013.. v opazovanju ljudi. ________________________________________ Dajmo se pretvarjat! Dajmo se pretvarjat, Tako hliniš moč. Dajmo se igrat! Dajmo si lagat, Da ni noč. Dajmo bit gluhi, Dajmo bit slepi Nobenemu v pomoč.